MALO O KAKCIH . . .
Pasji iztrebki niso le neokusni na pogled, so tudi polni bakterij, ki so škodljive za naše zdravje in okolje v katerem živimo. Živali imajo v naravnem okolju precej velike teritorije na katerih živi le določeno število živali, ker okolje lahko preživi le določeno število živalskih vrst. Tako je v naravi omejena količina iztrebkov za razgradnjo in ne prihaja do preobremenitev okolja. V urbanih okoljih je števil psov veliko večje, kot bi bilo v naravnem okolju in s tem prihaja do preobremenitev z iztrebki naših kosmatincev. Pobiranje pasjih kakcev je zato obvezno, kjerkoli se zgodi. Popolna razgradnja pasjega iztrebka traja več kot eno leto!! Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) navaja, da pasji iztrebki veliko prispevajo k onesnaženju podtalnice na območjih, kjer je njihovo število močno koncentrirano. Za razliko od drugih onesnaževalcev okolja (gnojila, olja...) vsebujejo pasji iztrebki bakterije, parazite in viruse, ki so lahko nevarni za naše zdravje, najbolj občutljivi so otroci.
Pasji iztrebki v preteklosti niso predstavljali nevarnosti v tako veliki meri kakor danes, saj se število psov povečuje, s tem pa tudi količina njihovih iztrebkov. Sorazmerno se povečuje tudi število neodgovornih lastnikov, ki s svojim ravnanjem povečujejo možnosti različnih okužb.
Z rednim pobiranjem pasjih kakcev ne moremo popolnoma preprečiti možnosti okužb, lahko pa močno zmanjšamo možnosti. Če kakec poberemo ostane zelo mala količina kontaminirane zemlje, da narava naredi svoje.
Ali ste vedeli :
V enem gramu (1g) pasjega iztrebka je 23 milijonov odpadnih koliformnih bakterij.
Kakec ni dobro gnojilo, ker je v njemu močna koncentracija hranil, ki poškoduje oz. "zažge" travno povšino in tudi zaradi velikega števila bakterij je lahko kakec nevarno gnojilo, če zaužijem hrano gnojeno s kompostom iz pasjih kakcev.
V primeru, da bi 3 dni zbirali pasje iztrebke 100 psov in jih odvrgli v morje, bi bilo potrebno začasno zapreti obalno območje v velikosti 32 km zaradi velikega števila bakterij, ki se nahajajo v pasjem kakcu. Raziskavo je opravila Ameriška agencija za zaščito okolja ( US Environmental Protection Agency).
Pasji iztrebki so magnet za različne škodljivce, tako da dlje, ko jih postimo ležati na tleh bolj nevarni postajajo.
EPA- Ameriška agencija za zaščito okolja je že leta 1991 uvrstila pasje iztrebke med odpadke enake nevarnosti kot so olja in strupene kemikalije.
Črevesni zajedalci so pri domačih mesojedih (psih in mačkah) precej razširjeni. V njihovem okolju se nahajajo jajčeca in druge razvojne oblike zajedalcev s katerimi se lahko invadirajo. Zaradi tesnega stika žival - človek lahko nekateri med njimi ogrozijo zdravje ljudi - zlasti zdravje otrok. Invadirane živali izločajo jajčeca v okolico in velikokrat se zgodi, da so to mesta, kjer se zadržujejo otroci (peskovniki, parki, igrišča). Jajčeca so zelo odporna in lahko preživijo tudi do nekaj let. Tako, ko se kakec razgradi na mestu in izgine, jajčeca ne izginejo. Najpogostejši črvesni zajedalci so gliste in trakulje. Gliste najpogosteje najdemo pri mladičih in mladih živalih, trakulje pa najpogosteje pri odraslih živalih.
GLISTE- poznamo različne vrste glist podančica, bičeglavec, navadna človeška glista, okrogle gliste, pasja glista, srčna glista,... ki lahko tudi pri človeku povzročajo vrsto nevšečnosti tudi resnejše zdravstvene težave. Pri ljudeh najpogosteje povzročajo bolečine v trebuhu in drisko. Pri človeku se ličinke pasje gliste (Toxocare canis) iz jajčec v tankem črevesju osvobodijo in nato s krvotokom pridejo v jetra in pljuča ter veliki krvotok, od tod pa tudi v druga tkiva, npr. očesno mrežnico. V najhujšem primeru lahko povzročijo tudi slepoto. Na svoji poti po telesu pa povzročajo vnetja. V ZDA za izgubo vida zaradi gliste trpi več kot 700 ljudi. Jajčeca glist ponavadi najdemo v pasjih in mačjih iztrebkih, zato so vrtovi in dvorišča, kjer se največ giba vaš pes, lahko polni človeku škodljivih glist. Dosledna higiena po božanju psa, redno pospravljanje pasjih iztrebkov in redno razgliščevanje psa z ustreznimi zdravili so nujni preventivni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da do okužb ne prihaja.
TRAKULJA - v tankem črevesu psa parazitira večje število vrst trakulj, ki imajo nekatere razvojne oblike v vmesnem gostitelju (domače živali in tudi človek!). Z rednim pobiranjem pasjih iztrebkov se eliminira veliko število zrelih segmentov trakulj in ogromno število jajčec. Invadirani psi, zlasti čuvaji, ovčarski psi in potepuški psi okužijo teren, rastlinsko hrano, vodo in zelenjavo, poplavljene vode pa lahko kontaminirajo siršo okolico. Razširjenost omogočata velika odpornost jajčec in povečana vlažnost. Okužba poteka direktno z zaužitjem jajčeca ali pa preko vmesnega gostitelja. Ko se v gostiteljevih prebavilih razvije odrasel zajedalec, se pripne na črevesno sluznico, ki jo pri tem tudi poškoduje. Trakulja neprestano raste, ko v končnih odrivkih dozorijo jajčeca, se ti odcepijo in izločijo skupaj z iztrebki. Z rednim čiščenjem preprečimo nadaljne okužbe.
V pasjih kakcih se nahajo številne bakterije in virusi med katerimi so salmonele, E.coli, odpadne koliformne bakterije, pasja kuga, korona virus, hepatitisi in parvovirusi (med njimi je samo eden nevaren človeku B19, ki se ne prenaša preko blata živali).
SALMONELE - glavni vir okužbe s salmonelami je blato klicenoscev. Pri obolenjih z baketerijami salmonele je klicenoštvo izrednega pomena, saj večina okužb poteka brez bolezenskih znakov (ti ljudje daljši ali krajši čas izločajo salmonele z blatom), po preboleli bolezni pa se salmonele izločajo z blatom še 4 do 5 tednov, v nekaterih primerih celo več kot 1 leto. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami se lahko salmonele iz blata ljudi in živali zanese v živila, kjer se salmonele v ugodnih razmerah namnožijo do take mere, da po zaužitju živila povzročijo okužbo. Ljudje in živali obolijo za različnimi oblikami črevesnih okužb.
E.COLI - se nahaja tudi v pasjih iztrebkih. Za okužbo je dovolj že, da vase dobite od 100 do 200 klic bakterije, kar je zelo nizka doza, od okužbe do izbruha prvih znakov pa mine v povprečju od tri do osem dni. Prvi znaki, ki kažejo na okužbo z bakterijo E. Coli pri človeku je driska, ki je lahko blaga in lahko zato morda pomislite, da ste le kaj takšnega pojedli, ali pa močnejša driska, ki jo lahko spremljajo celo krvavitve tudi bolečine v trebuhu in trebušni krči pravtako slabost in bruhanje ter povišana telesna temperatura. Hemolitični uremični sindrom velja za najhujši zaplet pri okužbi z baterijo E. Coli, pri katerem se število trombocitov (rdečih krvnih celic) v krvi nenadoma zmanjša, v žilah lahko začnejo nastajati strdki, na koncu sledi odpoved ledvic. Večjemu tveganju in nevarnostim pa so izpostavljeni otroci, starostniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom.
PASJA KUGA - je zelo nalezljiva in izjemno nevarna sistemska virusna kužna bolezen. Povzročitelj je virus, Morbillivirus, ki se prenaša z vsemi telesnimi izločki, z neposrednim stikom z okuženim psom, kapljično in po zraku. Virus lahko prenašajo tudi druge živali in ljudje iz okuženih območij. Največja možnost okužbe je na krajih, kjer se zbira večje število psov (zavetišča, razstave, tekmovanja). Po vstopu v organizem se najprej razmnožuje v limfatičnem tkivu dihalnega sistema, od tu se razširi po celotnem limfatičnem sistemu organizma, nato napade tudi vse ostale organe. V napredovani obliki bolezni virus navadno prizadene dihala (kihanje, pljučnica, gnojni izcedek iz nosu), prebavila (bruhanje, driska), oči (gnojni izcedek), živčni sistem (paralize posameznih mišic, mišični krči, kroženje živali, slepota), po koži trebuha se pojavijo izpuščaji ter otrdelost poroženelega epitelija na smrčku in blazinicah. Smrtnost je lahko višja od 50 %. Če žival preživi, ji bolezen običajno pusti posledice, denimo določene živčne motnje. Ni nevaren za človeka.
PARVOVIRUS - pasjo parvovirozo povzroča pasji parvovirus 2, ki je soroden mačjemu. Razširjen je po celem svetu. Najhuje so prizadeti mladiči do 6. meseca starosti, zbolijo pa lahko živali vseh starosti. Virus se izloča z blatom in je odporen proti razkužilom. Bolezen se prenaša tudi posredno. Virus dolgo preživi v okolju, celo 1 leto in več! Smrtnost je do 50 %. Okužba povzroči hudo vnetje prebavil, neješčnost, pobitost, vročino, bruhanje, drisko, največkrat krvavo. Virus ni nevaren za človeka.
NALEZLJIVI HEPATITIS PSOV (kužni ali virusni hepatitis) - je zelo nalezljiva virusna bolezen. Povzroča jo pasji adenovirus 1. Smrtnost je do 20 %, pri mlajših tudi do 50 %. Najobčutljivejši so mladiči do enega leta starosti. Obolevajo tudi divje živali. Prenaša se s telesnimi izločki bolne živali (npr. urin, iztrebki, slina...). Po ozdravitvi žival izloča virus v okolje z urinom tudi do enega leta. Znaki bolezni so pobitost, vročina, bruhanje, driska, izcedek iz oči in nosa, zlatenica, “modro oko”. Pasji adenovirus 2 pa povzroča blago bolezen dihal, ki sodi v bolezenski kompleks “kužnega kašlja”.Psi, ki prebolijo bolezen, postanejo dosmrtno imuni. Virus za ljudi ni nevaren.
LEPTOSPIROZA - povzročitelj te nevarne bolezni je bakterija Leptospira, ki ima več podvrst. Za to bolezenijo lahko zbolijo tudi ljudje, če pridejo v stik z izločki okužene živali oz. z okuženo vodo ali hrano. Psi, ki so preboleli bolezen še več mesecev izločajo bakterije z izločki, zato predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje ljudi. Klinični znaki so povišana telesna temperatura, žeja, bruhanje, krvava driska, bolečine v trebuhu, apatičnost, dehidracija, neješčnost, deprimiranost, odpoved ledvic (v 20%). Z napredovanjem bolezni bakterija poškoduje jetra, ledvica, prihaja do razpada eritrocitov, pojavi se zlatenica, krvavitve po sluznicah. Pri zelo hudi obliki bolezni lahko žival pogine v nekaj dneh. Znaki pri ljudeh so podobni gripi.
KORONAVIRUS - virus, ki pozvroča takojšnjo močno okužbo pri mladičih in odraslih. Napade celice sluznice prebavnega sistema, kar povzroči slabost, neješčnost, bruhanje in drisko. Bolezen se lahko kaže z zelo milimi znaki ali pa zelo močnimi. Koronavirusna infekcija je manj agresivna od parvovirozne. Psi se okužijo z zaužitjem okuženega iztrbka psa, lahko se okužijo z vohanjem ali lizanjem tal. Kontakt z okuženim psom ni nujen. Psi raznašajo virus s blatom še mesece po prvotnem zaužitju. Najbolj očitni klinični znaki so depresija, neješčnost, bruhanje in driska. Bolezen ni smrtna in nenevarna za ljudi.
Najboljša preventiva je redno ceplenje naših kosmatincev. Z rednim čiščenjem pasjih iztrebkov, ki so pogosto vir širjenja bolezni, veliko pripomoremo pri nadaljnem preprečevanju okužb .
VIRI : -
-
-
-
-
-
-
zgoraj opisani virusi, zajedalci, bakterije so povzetek iz spletnih strani, ki so naštete pod viri
podrobnejše informacije najdete na zgoraj omenjenih straneh